"Hotela sva leseno montažno hišo, a ne kakšne iz kataloga"
Izkušnja z gradnjo montažne hiše po načrtih svojega arhitekta
Tone in Jana Verlič sta montažno hišo zasnovala s svojo arhitektko, v Jelovici pa smo jima na podlagi izdelanih načrtov zgradili hišo na ključ. V intervjuju razkrivata, kaj ju je motiviralo za gradnjo novega doma, zakaj sta se odločila za montažno hišo Jelovica in kašna je bila časovnica projekta.
OSNOVNE INFORMACIJE O HIŠI:
- Oblika hiše: nadstandardna pritlična hiša
- Površina: 100 m2
- Fasada: delno lesena
- Prezračevanje: centralni sistem
- Ogrevanje: talno gretje s toplotno črpalko (zrak-voda)
- Višina notranjih vrat: poravnana s stropom
- Zasnova bivalnega dela: galerija, odprta do slemena
Montažna gradnja je tudi pri nas vse pogostejša in čedalje bolj priljubljena, zanjo pa se običajno odločimo, ker je okolju in zdravju prijaznejša, trajnostna, predvsem pa hitrejša od klasične gradnje. Kratek čas gradnje je posledica izdelave montažne hiše v proizvodnji, kar zmanjšuje odvisnost od vremenskih razmer. Vse faze gradnje so vnaprej določene, kar pa ne pomeni, da si montažne hiše ne morete zamisliti povsem po svojem okusu in lastnih arhitekturnih načrtih.
Izkušnjo z načrtovanjem montažne hiše s svojim arhitektom sta z nami delila Tone in Jana Verlič. Vizijo montažne hiše sta s svojo arhitektko pretvorila v idejni osnutek, nato pa sta se z že izdelanimi načrti obrnila na Jelovico, kjer smo presodili ustreznost načrtov, zastavili časovnico ter jima v roku predali ključe njunega doma v izvedbeni fazi Final.
Bi za začetek povedala, kako se počutita v novem domu?
Odkar sva se pred slabim letom vselila, sva povsem nova človeka. Pred tem sva živela v stari hiši s prevelikimi in praznimi prostori, ki nama je bila zgolj v breme. Ogrevala sva se s centralno pečjo na drva, ki jih je bilo treba vsako zimo pripraviti in pospraviti. Temperaturo sva morala vzdrževati ročno, zato sva se po kakšnem zimskem dopustu domov vrnila v arktične razmere.
Zdaj nimava z ogrevanjem več nobenega dela. Če se pozimi kam odpraviva, termostat enostavno nastaviva na želeno temperaturo in vrneva se v topel dom. Pa tudi tople vode je vedno dovolj. Omembe vredna pridobitev je tudi kamin, ki sva si ga vedno želela. Ambient, ki ga pričara v hladnih zimskih dneh, je čudovit.
Življenje v novi hiši je lagodnejše tudi s finančnega vidika. Pravzaprav so stroški, ki jih plačujeva zdaj, in stroški, ki sva jih plačevala v prejšnji hiši, neprimerljivi - kot dan in noč. K temu je po eni strani prispevala izbira kakovostnih izolacijskih materialov, po drugi pa namestitev toplotne črpalke.
Zakaj sta se sploh odločila za gradnjo hiše in kaj vaju je prepričalo v montažno gradnjo?
Vedno sva želela imeti dom, ki bo praktičen, a hkrati svetel in udoben. Toda prostor sam po sebi ni bil dovolj – za udobno bivanje mora biti prostor premišljeno načrtovan in opremljen s kakovostnimi materiali. Prenova najine stare hiše bi bila prevelika investicija za dom, ki v osnovi ni zasnovan po najinem okusu, zato je bila gradnja nove in energetsko učinkovite hiše bolj smiselna.
Pri izbiri med leseno montažno hišo in zidano nisva imela pomislekov, saj je bil najin glavni cilj, da se v novo hišo preseliva v čim krajšem času. Ker se nisva želela ukvarjati s podizvajalci, kakovostjo izdelave, izvedbenimi roki in morebitnimi težavami med gradnjo, sva se odločila za montažno hišo na ključ. A ne kakšne iz kataloga, temveč takšno po svojem okusu, zato sva najela arhitektko.
Katere dejavnike sta upoštevala pri načrtovanju vajinega novega doma?
Eden od glavnih dejavnikov so bili materiali, pri katerih sva upoštevala mnenje arhitektke. Želela sva hišo iz naravnih materialov, ki diha in v prostor vnaša toplino. Odločila sva se za les in nad odločitvijo nisva razočarana. Vsakodnevno občutiva razliko med bivanjem z lesom in betonom - prostori so pozimi toplejši, poleti pa se ne pregrevajo.
Ko smo že ravno pri lesu - glavna zvezda najine nove hiše je gotovo terasa z lesenim podom, leseno fasado in lesenim nadstreškom. Na terasi preživiva veliko časa, zato je pomembno, da je izdelana iz naravnih materialov, ki pričarajo udobje. Les je bil seveda najina prva in tudi zadnja izbira.
Pri načrtovanju je bilo pomembno, da je hiša praktična in varčna. Kljub želji po prostornosti je bilo zato najino glavno vodilo “manj je več.” S funkcionalno razporeditvijo, galerijo, odprto do slemena, in velikim bivalnim prostorom, ki se preko steklenih površin nadaljuje na teraso, smo z arhitektko našli popolno ravnovesje med prostornostjo in varčnostjo - tloris pritlične hiše v izmeri 100 m2.
Ko so bili načrti zaključeni, ste povpraševanje poslali petim izvajalcem. Zakaj ste se odločili za Jelovico?
Res je, s petimi ponudniki montažnih hiš sva se pogovarjala o tem, da želiva zgraditi hišo po načrtih svoje arhitektke. V Jelovici so nama zagotovili, da je to izvedljivo, in se tudi povezali z najino arhitektko. Tako sva imela že na samem začetku komunikacije dober občutek, pojasnili pa so nama tudi vse tehnične značilnosti in podrobnosti ter pripravili transparentno ponudbo.
Obiskala sva tudi proizvodnjo hiš Jelovica, kjer so naju dodatno prepričali kakovostni materiali in natančnost dela. H končni odločitvi za Jelovico pa je seveda prispevalo tudi dejstvo, da gre za priznano podjetje z dolgoletno tradicijo - vedela sva, da bova lahko v primeru kakršnih koli težav vložila reklamacijo in jo tudi uspešno rešila. No, do tega ni prišlo. Vse je bilo izvedeno perfektno in brez napak ter v dogovorjenih rokih.
Kako so potekali pridobivanje gradbenega dovoljenja, priprave na gradnjo in sama gradnja? Je prišlo do kakšnih zapletov?
Pridobivanje gradbenega dovoljenja je potekalo brez kakršnih koli zapletov. Vloga, ki sva jo oddala, je bila brezhibna in potrebni niso bili nobeni popravki oz. dopolnitve. Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja sva oddala marca, odobrena pa je bila že septembra - torej v šestih mesecih.
Priprave sicer niso potekale povsem brez zapletov, a ti na srečo niso bili resni. Temeljno ploščo sva morala postaviti sama, zato sva najela izvajalce, pri katerih je žal prišlo do zamude. Kljub zamudi pa smo uspeli gradnjo začeti v dogovorjenem roku. Decembra, ko je potekalo postavljanje temeljne plošče, je bila najina hiša že v proizvodnji.
Jelovica je z gradnjo pričela že februarja, zaključila pa avgusta isto leto, kar se mi je zdelo nemogoče. Celoten proces gradnje je bil natančno strukturiran, ustrezno voden in je potekal gladko od začetka do konca. O vseh delih naju je sproti obveščal nadzornik gradbišča, zato sva lahko spremljala napredek gradnje.
Vsi vpleteni, od prodajnega svetovalca do vodje gradbišča in podizvajalcev, so bili do naju prijazni in profesionalni, predvsem pa ustrežljivi. Pravzaprav v celotnem procesu skoraj nisva občutila, da gradiva hišo. Le opazovala sva, kako najin novi dom iz dneva v dan raste.
Kaj je največja prednost bivanja v hiši Jelovica? Bi zdaj, ko v njej živita že nekaj časa, kaj spremenila?
Ničesar ne bi spreminjala. No, mogoče le kakšno podrobnost v zvezi z električno napeljavo. Med usklajevanjem načrtov z arhitektko sva se namreč za kakšno malenkost odločila drugače, kot bi se danes, ko v hiši že nekaj časa živiva. Določene praktične vidike prostora namreč resnično občutiš šele takrat, ko v njem bivaš.
Sicer pa sva s hišo več kot zadovoljna. Včasih sva bila več po trgovinah, zdaj pa precej časa preživiva doma, kjer kaj dobrega skuhava, pogledava kakšen film ali posedava na terasi. Počutiva se, kot bi bila ves čas na vikendu. Kaj več bi si sploh še lahko želela?
