Ponosen lastnik o svoji montažni hiši Jelovica


»Letos poleti bomo uredili teraso, okoli hiše položili tlakovce, malo naprej nasuli zemljo in posejali travo, en del bomo namenili zelenjavnemu vrtu,« z roko nakaže lastnik M. Z. proti jugozahodni strani, medtem ko sediva za jedilno mizo v hiši, v kateri živi z družino od lanskega avgusta. Za nakup parcele, iskanje primernega izvajalca (ponudnika) in pogajanja za ceno sta potrebovala manj kot leto. Spomladi so se začela dela, jeseni je bila hiša narejena do četrte podaljšane faze, čez zimo so se sušili tlaki, nato je trajalo še pet mesecev, da so mojstri položili parket, ploščice. Lastnika sta v tem času izbrala in nakupila oziroma dala po meri izdelati pohištvo. Kakor pravi sogovornik, sta si z ženo vzela čas in temeljito razmislila o vsakem koraku na poti do novega doma.

Pravite, da se vam ni nikamor mudilo, vendar manj kot leto in pol od nakupa zemljišča do vselitve res ni veliko?

Montažna gradnja že tako ali tako poteka veliko hitreje kot zidana, ne nazadnje je bila hiša postavljena v nekaj dneh – v torek so začeli postavljati stene, v petek je bila pod streho, pri čemer je v sredo deževalo in so imeli fantje veliko dela s prekrivanjem elementov, da so jih zavarovali pred dežjem. Ko se gradnja začne, vse teče kot po maslu, a le, če je vse, vsi detajli, že prej dobro premišljeno in skrbno načrtovano. Pri nas je res vse teklo kot po maslu, vsi podizvajalci so svoje delo opravili v roku, nobenih zamud ni bilo, niti napak, ki se rade pokažejo, ko eni mojstri odidejo in pridejo drugi. Tlaki, denimo, so bili izdelani do milimetra natančno, še mojster, ki prišel polagat parket, je bil presenečen, ker mu ni bilo treba nikjer z letvicami zakrivati in prekrivati nepravilnosti. Čas si je torej treba vzeti prej.

Kaj ga je vam vzelo največ?

Bolje bi bilo reči, da sem oziroma sva si ga, čas namreč, vzela sama. Parcelo sva kupila februarja 2011, nato pa kakšne tri mesece izbirala med tipskimi montažnimi hišami slovenskih proizvajalcev. Že na začetku nama je bila najbolj všeč hiša iz Jelovičine ponudbe, po eno sva izbrala tudi pri obeh drugih ponudnikih, s podobno arhitekturno zasnovo in podobno sestavo sten. Potem sva si vzela čas in od pomladi do sredine poletja natančno proučila ponudbe. Z izbranim ponudnikom sva se začela dogovarjati najprej glede sprememb, ki sva jih želela v zasnovi hiše, nato pa še glede cene. Vsa potrebna dovoljenja in soglasja (potrebovala sva soglasje lastnika zemljišča na severovzhodni strani, da sva lahko hišo postavila dva metra od meje, ne štiri, kot je bilo predvideno) sva zbrala razmeroma hitro, veliko nama je pomagala tudi arhitektka Anja Čerin, ki je za Jelovico vodila najin projekt. Med drugim je, denimo, poskrbela za prej omenjeno soglasje, prihranila nama je tudi precejšen znesek pri plačilu komunalnega prispevka. Svetovala nama je namreč, da 900 kvadratnih metrov veliko parcelo razdeliva na pol – za tako veliko hišo, kot je najina, zadostuje za pol manjša, 415 kvadratnih metrov. Zaradi tega je bil za polovico nižji tudi komunalni prispevek, namesto 8000 evrov le 4000, 350 evrov sem odštel za geodetske izmere. Moram reči, da je vseh teh papirjev, ki jih človek potrebuje za gradnjo, veliko preveč. Še več letanja bi verjetno bilo, če bi gradila zidano hišo.

Zakaj montažna hiša, ne zidana? Slovenci smo ne nazadnje znani po tem, da radi zidamo …

Odgovor je preprost: zaradi dobrih izkušenj lastnikov montažnih hiš, ki jih poznava. V montažni hiši živita tudi ženini sestri – ena deset let, druga dve leti. Vedela sva, kaj lahko pričakujeva, kako potekajo zadeve, pomislekov zaradi samega načina gradnje pa ni bilo nobenih. Dejstvo je, da so od prvih montažnih hiš, s katerimi so povezani pomisleki graditeljev, minila že najmanj tri desetletja, v tem času je napredovala tehnologija, na voljo so novi, kakovostnejši materiali, proizvajalci so v tem času odpravili napake, zaradi katerih se je montažne gradnje v preteklosti držal slab glas. Ne vidim utemeljenega razloga, da bi si dal opraviti z zamudnim zidanjem hiše. Kot že rečeno, pa si je treba vzeti čas pri načrtovanju, nujno je dobro sodelovanje z arhitektom, ki tvoje zamisli uresničuje. Meni je, denimo, žal, da nisem bil pozoren na število vtičnic. Saj ne, da jih v načrtu ni bilo dovolj – ni jih dovolj za naše potrebe, a to smo ugotovili šele zdaj, ko v hiši živimo.



Koliko ste tipsko različico hiše prilagodili svojim željam in potrebam?

Pravzaprav sploh nisva veliko posegala v arhitekturno zasnovo, ne zunaj ne v notranjosti. Del fasade, ki je temno sive barve, je bil v originalu v celoti oblečen v les, midva svodločila, da bova les obdržala le na stenah balkona. Nekomu je všeč, ko les na fasadi spreminja barvo in počasi bledi, meni pač ne, tudi žena ni bila navdušena nad tem. Poleg tega bi imela preveč dela z vzdrževanjem, zato sva se dobršnemu delu lesene fasade raje odpovedala. Balkonska ograja in tiste na francoskih oknih so bile mišljene iz inoksa, midva sva se raje odločila za kaljeno steklo.

Nekaj majhnih sprememb so na najino željo naredili tudi v notranjosti. Za približno trideset centimetrov so prestavili eno steno v pritličju, da smo poleg dnevnega prostora pridobili prostor za udoben delovni kabinet, ki po potrebi postane soba za goste. V kuhinjskem delu so na najino željo v eni steni naredili odprtino, da sva lahko pod stopnicami, ki vodijo v mansardo, uredila shrambo, ki je v tipski zasnovi ni bilo. Ob kuhinjskem pultu so vgrajena podolgovata okna, ki so deset centimetrov nižja od tistih v načrtu. Razlog je preprost: nad okni so na steno pritrjene viseče omarice, ki jih žena ne bi dosegla, če bi vgradili 60 centimetrov visoka okna. Vsakokrat, ko bi jih hotela odpreti in kaj vzeti iz njih, bi potrebovala pručko, tega pa si v novi kuhinji seveda ni želela. Stopnice, ki vodijo v mansardo, bi morale biti zavite, a ne meni ne njej ta ideja ni bila všeč, zato so jih izdelali s podestom. Ena stopnica sicer sega v dnevni prostor, ampak se mi zdi, da sploh ni moteče. Za dvajset ali trideset centimetrov so premaknili tudi eno steno v mansardi, da imamo malo večjo kopalnico.

Našteli ste kar nekaj stvari, seznam sprememb navsezadnje ni tako kratek. So bile vse nujne ali bi se lahko kateri odpovedali?

V resnici gre za majhne spremembe, ki pa so za nas, ki živimo v hiši, zelo pomembne. Še eno sem pozabil omeniti, morda najpomembnejšo od vseh – v tipski zasnovi je bilo kar nekaj strešnih oken v mansardi, v naši hiši je eno samo, v kopalnici, pa še to samo zato, ker ni bilo mogoče vgraditi fasadnega okna. V spalnici in otroških sobah so vgrajena okna od vrha do tal, s francoskim balkonom. Ne jaz ne žena ne marava več strešnih oken – ob vsakem močnejšem nalivu je neznansko bobnelo in ropotalo po steklih. Moteče je bilo zlasti ponoči v spalnici; že takrat sva si rekla, da tega pa v novem domu ne bova poslušala. Ker je v zadnjem času vedno več nalivov, ne glede na letni čas, sva se pač odločila, da strešnih oken ne bo.

V čem se življenje v novem domu razlikuje od življenja v prejšnjem?

Tudi prej smo živeli v hiši, le da je bila zidana in starejšega letnika. Velika razlika je že v sami velikosti prostora; prej smo se stiskali na 55 kvadratnih metrih v mansardi, zdaj jih imamo v pritličju in v mansardi na voljo 126. Moram povedati, da nam je bil prejšnji dom všeč, razporeditev prostorov je bila racionalna in funkcionalna: z majhno kuhinjo, ločeno od dnevne sobe z jedilnico, precej razgibano je bilo vse skupaj s stopnicami. Dejstvo pa je, da je postajalo premajhno, pretesno. Poleg tega je primanjkovalo stojne višine, zato bi moralo biti vse pohištvo izdelano po meri, a je na koncu padla odločitev za novo hišo.




Hiša je nizkoenergijska, brez prezračevalnega sistema, od obnovljivih virov izkorišča zrak (toplotna črpalka za ogrevanje prostorov in sanitarne vode). Zakaj niste naredili koraka naprej in se odločili za pasivno hišo, morda še pametno povrhu?

Zdi se mi, da bi predolgo trajalo, da bi se povrnila višja naložba v pasivni standard. Nobeden od naju ni navdušen nad prezračevalnim sistemom, ki je v pasivni hiši nujen. Če bi hotel pasivno hišo, bi morali položiti izolacijo tudi pod temeljno ploščo, kar bi podražilo gradnjo, saj je pod hišo živa skala. To je tudi razlog, da sem se odpovedal uporabi deževnice v hiši, ker bi moral za vgradnjo zbiralnika pred hišo in vse potrebne napeljave odšteti več kot 6000 evrov. Poleti bomo na vrtu namestili običajni, nadzemni zbiralnik, da bomo deževnico uporabljali za zalivanje vrta. Sicer pa sem se pred končno odločitvijo dobro pozanimal o stenskih sestavih in vgrajenih materialih in se odločil za konstrukcijski sistem z dobrimi toplotno izolativnimi lastnostmi, z dovolj izolacije v stenah, medetažnih ploščah in pod streho, vgrajena so lesena okna s trislojno zasteklitvijo ... V hiši je pozimi ob majhnih stroških za elektriko ves čas prijetno toplo, jeseni in spomladi hišo čez dan na 25 stopinj Celzija ogreje zgolj sonce, ker je orientirana na jugozahod. Poleti pa ne potrebujemo hlajenja – zvečer prezračiš (noči na Notranjskem so hladnejše kot drugod), zjutraj spustiš žaluzije in popoldne prideš na prijetnih 20 ali 21 stopinj Celzija. Kar zadeva pametne napeljave, pa menim, da moraš biti pravi tip za to. Jaz preprosto nisem. Tudi žaluzije, ki so sicer na motorni pogon, upravljam s stikalom, nisem želel še enega daljinca. Že tistega za televizor kar naprej iščem ...

Besedilo: Barbara Primc
Fotografije: Mavric Pivk

(Članek objavljen v Delo in dom, maj 2014)


Ostale novice

Po prvem sestanku sva vedela, da želiva hišo Jelovica

"Jelovica je mlad tim, poln energije in imajo veliko znanja. So prilagodljivi in zaradi dolge tradicije vredni zaupanja. Glede same postavitve hiše pa lahko rečemo samo »kapo dol«, z izvedbo hiše smo zelo zadovoljni."
Več ...

Ko enkrat doživite to, da hiša zraste praktično čez noč, si klasične gradnje ne morete več predstavljati

»Zelo korekten odnos, spoštovanje medsebojnih dogovorov, predvsem pa iskanje rešitev v duhu najinih želja so reference, zaradi katerih Jelovico absolutno priporočava tistim, ki se odločajo za nakup montažne hiše.« Več ...

Naše merilo: oseben pristop za zadovoljstvo stranke

Individualno zasnovano leseno hišo v velikosti 135 m2 v pritličju in mansardi odlikuje prav to, kar si je stranka želela: funkcionalnost, nizke stroške vzdrževanja in energetsko varčnost.
Več ...
Preglej ostale novice
Pošljite POVPRAŠEVANJE
Prijavite se na E-NOVICE
Vprašajte STROKOVNJAKA
 
Vaš e-mail naslov: *
Vaše sporočilo: *
Naša spletna stran za boljše delovanje uporablja piškotke! Želite izvedeti več?
Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?